Domovi PGD Hoče, skozi čas.
Prvi gasilski dom so uredili gasilci 1890 leta v stari mrtvašnici, ki je stala ob cerkvi v Hočah. Ta mrtvašnica je bila kasneje obnovljena in dograjena v stanovanja.
Čez pet let so zgradili gasilci nov dom, z lesenim stolpom, na Hoški gmajni (zdaj Stara cesta). Leta 1937 so gasilci na dom nadzidali in namesto lesenega stolpa zgradili zidani stolp. Z to obnovo so pridobili prostore za sestanke, za vaje pevskega zbora in godbe na pihala. Tako je dom postal center kulturnega delovanja, predvsem v povojnih letih.
Leta 1959 so morali dom porušiti, saj je stal na zemljišču tovarne Sana, ki se je tako močno razvila, da je zajela skoraj celotno bivšo hoško gmajno. V zamenjavo so dobili novo lokacijo ob sami tovarni. V treh letih se je članstvo občutno zmanjšalo in ostalo je le 16 intuziastov, ki so ob pomoči krajanov, delovnih organizacij, zgradili tretji gasilski dom v Hočah. To je bila preurejena lopa, ki so jo kmetje nekoč uporabljali za mlatenje žita. Za delo so uporabili gradbeni material, ki je ostal od porušenega doma. V tem domu so 1973 leta slovesno praznovali 85 letnico obstoja društva, o čemer je poročal tudi mariborski Večer.
16.8.1975 leta je Hoče zajela velika vodna ujma, ko je voda zalila večje število kleti, hiš in tudi tretji gasilski dom in s tem tudi vso opremo, tako da je ni bilo mogoče uporabiti, s tem pa tudi ne nuditi prave pomoči ostalim prizadetim krajanom. V celoti je bilo poplavljeno tudi župnišče in cerkev v Hočah.
To dejstvo poplave, je bilo tudi vodilo, da so v društvu pričeli iskati novo lokacijo, kjer bi izgradili primernejši gasilski dom. Preverili so veliko lokacij, med njimi tudi domačijo Rečnik Marije, po domače Galejeve Mice, vendar tam gradnja ni bila mogoča. V času iskanja primerne lokacije za gradnjo doma, pa je svojo parcelo ponudil Bergauer Franc, tedanji žagar iz Hoč.
Prav v času odločitve za gradnjo novega gasilskega doma, pa je vsa tedanja politika Hoč, vključno s svetom KS Hoče načrtovala gradnjo kulturnega doma skupaj z gasilskim domom. Nekateri kulturniki pa se s tem niso strinjali, saj so menili, da bi ropotanje gasilskih vozil motilo delo in prepevanje v kulturnem domu. Prav to dejstvo in vodna ujma, pa je takratne člane PGD Hoče, prepričalo o potrebi po gradnji novega doma.
Pričeli so dogovore s tedanjim direktorjem Podravke, ki je za bivšo mlatilnico ali gasilski dom, ponudil znesek, ki je ravno pokril kupnino zemljišča Bergauer Franca. Takoj so se pričele priprave za gradnjo doma, za kar pa so se morali gasilci notranje reorganizirati saj so potrebovali mnogo administrativnega dela.
Visočnik Boris, tedanji mladi član, je izdelal razvojni načrt novega gasilskega doma, kateri so bili predani v končno izdelavo podjetju Kongrad iz Dravograda, ki je izdelal tudi kompletno gradbeno dokumentacijo za gradnjo doma.
Če bi za gradnjo doma potrebovali le denar, dom ne bi bil nikoli zgrajen, čeprav so bila za gradnjo uporabljena sredstva krajanov, KS, občinske gasilske zveze, delovnih organizacij v kraju in ne nazadnje tudi avtoprevoznikov in obrtnikov iz Hoč. Iz knjigovodske tabele sredstev je možno ugotoviti, kako so dom zgradili in ga dne 23.6.1979 ob 18 uri končno predali svojemu namenu ob 91 obletnici gasilskega društva.
S tem pa stvar še ni bila zaključena. K domu je bilo potrebno dograditi še gasilski stolp, kateri po tridesetih letih, še vedno služi svojemu namenu, v njemu se še vedno sušijo gasilske cevi.
Leta 2007 je stekla obnova trenutnega gasilskega doma – z lastnimi sredstvi smo zamenjali dotrajano azbestno kritino, leta 2008, pa nam je s pomočjo občine Hoče – Slivnica uspelo zamenjati vsa okna in vrata, ter urediti fasado in sveže prepleskati notranje prostore, na novo je urejena tudi garaža, s tem je dom dobil novo, lepšo, modernejšo podobo.