V 120 letih obstoja društva, se je vozni in strojni park društva zelo spreminjal – naša vozila in črpalke od začetkov, pa do danes.

Vozila

Prvo vozilo je društvo dobilo davnega leta 1933. Nabavljeno je bilo s krediti in osebnimi poroštvi članov društva. To je bilo vozilo znamke FORD. Ker je bilo odprtega tipa, so ga v Kolarstvu Kac, Hotinja vas predelali in ga »zaprli«. Poleg motorne brizgalne se je v njemu lahko peljalo tudi šest gasilcev. Vode avto ni imel. Ker je bilo vozilo pretežko (nadgradnja je bila lesena), so vozilo leta 1950 spremenili, porabili so preko 1505 ur prostovoljnega dela, saj so nadgradnjo naredili sami s pomočjo strokovnjakov metalurške stroke.

Leta 1956 so na licitaciji v Zagrebu kupili drugo vozilo s tremi tonami nosilnosti, znamke DODGE, vendar so ga zaradi izrabljenosti dokaj hitro prodali.

Tretje vozilo, kombi IMV 1600 so si prislužili od Sane, ker so očistili strugo Hočkega potoka pred Sano. Vozilo je bilo predelano za potrebe gasilcev, svojemu namenu je služilo do leta 1971, ko so ga zamenjali s popolnoma novim vozilom enake znamke, vendar novejšega letnika, tisti IMV je bil peto vozilo, ki ga je imelo društvo, saj so leta 1969 prvič v Hoče gasilci pripeljali lastno gasilsko avtocisterno znamke OPEL-BLITZ, ki je služilo svojemu namenu do leta 1974, predvsem za prevoz pitne vode hočki industriji in krajanom.

1974 je društvo krstilo popolnoma novo vozilo, nabavljeno s pomočjo delovnih organizacij, KS, takratne občinske gasilske zveze in mnogih občanov. Šlo je za legendarnega »dojca« TAM 5500, ki je lahko peljal 3000 litrov vode in veliko gasilske opreme. Vozilo nam je več kot uspešno služilo dolgo let, ker ga je pa žal načenjal zob časa, predvsem je bil problem pri nabavi rezervnih delov, zato smo se leta 2003 odločili, da ga podarimo kolegom, gasilcem DVD Stara ves iz sosednje republike Hrvaške. Njim služi še danes.

Med tem smo nabavili tudi novo orodno vozilo, tako zvani »perkec« TAM 80 T 50, vozilo smo dobili iz TAM-a, kot prototipno vozilo. To vozilo je zamenjalo leta 1983 kupljeno orodno vozilo znamke FORD TRANSSIT, ki je bilo nabavljeno preko takratnega Trgoavta na carinski licitaciji v Varaždinu, vozilo je bilo v dokaj slabem stanju, zato je bilo v njega vloženih zelo veliko prostovoljnih ur, to vozilo so kasneje dobili gasilci bivšega Atmosa, še dolgo je bilo parkirano na dvorišču Atmosa, pred čistilno napravo.

Kasneje je društvo nabavilo tudi vozilo za gašenje gozdnih požarov, vojaški prototip iz TAM-a, to vozilo imamo še danes, in ga bomo verjetno še nekaj časa imeli saj imamo z njim velike načrte, da ga, kljub častitljivim letom (letnik 1978), damo na Pohorje, kjer imamo željo ustanoviti manjšo gasilsko enoto, seveda govorimo o našem »terencu«, TAM 110 T 7 s 1800 litri vode, s pogonom na vsa štiri kolesa in surovo močjo, ki je kos vsakemu Pohorskemu »brejgu«.

Med voznim parkom smo imeli nekaj časa tudi LADO NIVO, ki je služila predvsem za preventivne preglede hidrantnega omrežja ali kot poveljniško vozilo. Ob njej smo gasilci spoznali, da potrebujemo eno hitro, napadalno vozilo s pogonom na štiri kolesa, predvsem za Pohorski teren, ki je težko dostopen in od gasilskega doma precej oddaljen. Tako smo leta 2000 s pomočjo občine in krajanov, nabavili popolnoma novo vozilo, znamke MITSHUBISHI L2000 s 300 litri vode in visokotlačno črpalko, vozilo je med gasilci bolj poznano kot »špičalnik«, sami pa našega ljubkovalno kličemo Mica, v njem je prostora tudi za štiri gasilce,se pravi za prvo napadalno skupino.

Za svoj 110 rojstni dan, smo slovesno krstili novi kombi za prevoz moštva, PEUGEOT BOXER, ki bo letos star že 10 let, zraven smo nabavili tudi prikolico, v kateri se nahaja motorna brizgalna ter gasilska oprema.

V naši garaži pa imamo tudi avtocisterno, TAM 190 T 15 B, letnik 1986 s kapaciteto 5000 litrov vode, veliko gasilske opreme, ter prostorom za šest gasilcev operativcev. Vozilo je bilo leta 2002 pripeljano iz TAM-a, vendar žal ne iz proizvodnje linije, temveč od bivšega gasilskega društva, ki je delovalo v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. Ta cisterna je življenjskega pomena za naše delo, brez nje nismo gasilci, življenjskega pomena za kraj, za občino, vendar jo žal načenja zob časa, predvsem je problem pri nabavi rezervnih delov in zelo dragem servisiranju. Upamo, da bomo v naslednjem biltenu, ki ga bomo izdali za svojih 125 let, lahko pisali o 14 vozilu, ki bo v dolgoletni zgodovini društva, našlo svoj prostor v garaži gasilskega doma, želimo si nove »kombinirke«, v stroki znane pod imenom GVC 16/25 ali drugače, gasilsko vozilo cisterna, s močjo črpalke pretoka 1600 l/min in kapaciteto 2500 litrov vode.

Ob koncu leta 2009 – natančneje 1.12. smo v društvo pripeljali novo, težko pričakovano gasilsko vozilo. GVC 16/25 na podvozju Mercedez Benz Atego 1329 AF, s pogonom na vsa štiri kolesa. Vozilo je zamenjalo starega terenca, ki je svoje več kot uspešno odslužil.

Črpalke

Prvo črpalko, je društvo dobilo ob ustanovitvi 13 maja 1888 leta od grofa, veleposestnika na Pohorskem Dvoru. Šlo je za enoosno ročno brizgalno, ki je imela pretoka 100 l/min, brizgalno so upravljali štirje gasilci, ročno.

1895 leta, je to brizgalno nadomestila nova, dvoosna brizgalna, njen transport je potekal s konjsko vprego, z njo je upravljalo osem gasilcev imela je kapaciteto črpanja 200 l/min, v uporabi je bila do leta 1930.

Ko se je v Hočah začela razvijati industrija (Impregnacija, Tovarna poljedelskih strojev Pfeifer, mlekarna Sana), je bila nujna nabava boljše opreme. To se je pokazalo leta 1910, ko je do tal pogorelo šest kmečkih hiš. 1927 leta, pa so plameni uničili Sano.

Zato so gasilci leta 1930 ob pomoči hočkih tovarn, podpornih članov in krajanov nabavili prvo motorno brizgalno, znamke SMEKAL iz Prage. To je bila enoosna motorna brizgalna, s kapaciteto črpanja 800 l/min in možnostjo prevoza z vozilom. Vendar je ta črpalka imela problem, saj se je motor nenehno kvaril, zato je podjetje Smekal, leta 1932 zamenjalo črpalko za drugo, in zraven podarilo še prenosni električni agregat, ki je društvu služil celih 45 let.

Leta 1942 so gasilci iz Hoč iz mariborskega gasilskega društva pripeljali že precej rabljeno motorno brizgalno, ki je lahko nabrizgala 1500 litrov vode v minuti in je imela možnost priklopa na vozilo.

V tistih časih je bilo potrebno čistiti tudi hoške studence in kletne prostore, saj je voda redno vdirala v mnoge zgradbe, zato je društvo s pomočjo mnogih krajanov 1960 leta nabavilo novo specialno nizkotlačno motorno črpalko tipa ROSENBAUER, črpalka je še vedno v društvu, vendar se več ne uporablja.

Tovarna Sana je leta 1969 zraven celotne opreme za deset gasilcev društvu podarila tudi brizgalno črpalko tipa SAVICA s pretokom 2500 l v minuti. »Sodobno«, štiricilindersko brizgalno znamke ROSENBAUER, ki je v uporabi še danes, je društvo dobilo s pomočjo KS, krajanov, delovnih organizacij in botrov leta 1974, ima kapaciteto črpanja 1200 l/min.

V letu 2007 smo od občine, iz požarnega sklada, dobili nov agregat, ki je zamenjal leta 1984 nabavljen agregat podjetja RADE KONČAR, znamke BRIGGS & STRATTON, ter novo črpalko, znamke HONDA za črpanje fekalij, katera je zamenjala črpalko ROSENBAUER, kupljeno v letu 1960. Iz iztega sklada smo nabavili gasilsko trodelno lestev s podporniki.

V društvu imamo tudi tri potopne črpalke na električni pogon, bolj znane kot Bibe, in sicer eno veliko, ter dve mali, vse so ELEKTROKOVININE.